John 18

Vojaki primejo Jezusa

(Matej 26,47-56; Marko 14,43-50; Luka 22,47-53)

1Po tej molitvi je šel Jezus s svojimi učenci čez potok Cedron v oljčni nasad, ki je bil tam. 2Juda, ki je izdal Jezusa, je poznal ta kraj, kajti Jezus je pogosto odhajal tja s svojimi učenci. 3Sem je prišel Juda s skupino vojakov ter z drugimi možmi, katere so mu dali veliki duhovniki in farizeji. Imeli so baklje in svetilke ter so bili do zob oboroženi. 4Jezus je vedel, kaj se bo zdaj zgodilo. Šel je nasproti vojakom in jih vprašal: “Koga iščete?” 5“Jezusa iz Nazareta,” se je glasil odgovor. “Jaz sem!” je pojasnil Jezus. Juda, njegov izdajalec je bil med njimi. 6Ko je Jezus jasno in odkrito povedal: “Jaz sem,” so se zdrznili in preplašeni popadali na tla. 7Jezus jih je še enkrat vprašal: “Koga torej iščete?” – “Jezusa iz Nazareta!” so znova odgovorili. 8“Saj sem vam že povedal, da sem jaz,” je odgovoril Jezus. “Če iščete mene, naj ostali odidejo!” 9Tako se je izpolnila beseda, ki jo je Jezus malo prej izgovoril v molitvi: “Nikogar izmed teh, ki si mi jih zaupal, nisem izgubil.” 10Simon Peter je imel pri sebi meč. Brž je zamahnil z njim in odsekal Malhu, služabniku velikega duhovnika, desno uho. 11Jezus pa je zapovedal Petru: “Pospravi meč! Ali naj se izognem trpljenju, ki ga po volji mojega Očeta moram prestati?”
V izvirniku: Ali naj ne pijem keliha, ki mi ga je dal Oče?


12Tedaj so rimski vojaki in judovska straža prijeli Jezusa. Zvezali so ga 13ter ga odpeljali k Hanu, Kajfovemu tastu, ki je bil to leto veliki duhovnik. 14To je tisti Kajfa, ki je svetoval judovskim voditeljem: “Naj ta človek umre za vse ljudstvo!”
Janez 11,49-52.


Peter v Kajfovi palači

(Matej 26,59-66; Marko 14,55-64; Luka 22,66-71)

15Peter in neki drugi učenec sta šla za Jezusom, ko so ga vojaki odvedli. Ker je ta drugi učenec poznal velikega duhovnika, so mu dovolili, da je prišel na dvorišče pred palačo. 16Peter je ostal zunaj pred vrati. Potem se je drugi učenec vrnil ter je govoril z vratarico in tako je tudi Peter dospel v Kajfovo palačo. 17Vendar je že vratarica vprašala Petra: “Ali nisi tudi ti eden izmed učencev tega moža?” – “Ne, jaz ne!” je hitro odgovoril. 18Straža in drugi vojaki so zanetili ogenj. Stali so okrog ognja in se greli, kajti bilo je mrzlo. Peter je šel k njim, da bi se tudi pogrel.

Zaslišanje pred velikim duhovnikom

(Matej 26,59-66; Marko 14,55-64; Luka 22,66-71)

19V palači se je začelo zasliševanje. Veliki duhovnik Hana je vprašal Jezusa o njegovih učencih in o nauku. 20Jezus je odgovoril: “To, kar sem učil, je znano vsem. Javno sem pridigal v sinagogah in v templju, kjer je vsakdo lahko slišal. Nikogar nisem tajno učil kaj drugega. 21Zakaj me torej sprašuješ o nauku? Vprašaj tiste, ki so me poslušali! Oni vedo, kaj sem govoril.” 22Tedaj ga je nekdo od straže, ki so stali poleg, udaril po obrazu in zaklical: “Tako govoriš z velikim duhovnikom?” 23“Če sem dejal kaj slabega, reci!” mu je odgovoril Jezus. “Če pa sem povedal resnico, povej, zakaj si me udaril?” 24Hana je potem poslal Jezusa zvezanega h Kajfi, ki je opravljal dolžnosti velikega duhovnika.

Peter znova trdi, da ne pozna Jezusa

(Matej 26,71-75; Marko 14,69-72; Luka 22,58-62)

25Peter je še vedno stal pri ognju in se grel. Tedaj so ga vprašali: “Ali nisi tudi ti izmed njegovih učencev?” “Jaz? Ne, nisem,” je odločno zanikal. 26Nekdo izmed služabnikov velikega duhovnika, sorodnik tistega moža, ki mu je Peter odsekal uho, pa je dejal: “Videl sem te v oljčnem nasadu pri njem!” 27Peter je spet odločno zanikal, da bi poznal Jezusa. V tem trenutku pa je zapel petelin.

Jezus pred Pilatom: “Ali si ti kralj?”

(Matej 27,2.11-26; Marko 15,1-15; Luka 23,1-25)

28V zgodnjih jutranjih urah so privedli Jezusa od Kajfe v palačo rimskega guvernerja. Sem Judje, ki so tožili Jezusa, niso vstopili, ker bi bili sicer po njihovih verskih predpisih nečisti in ne bi smeli jesti velikonočnega jagnjeta. 29Zato je Pilat odšel ven k njim in jih je vprašal: “Česa dolžite tega moža? Kaj je storil?” 30“Če ne bi bil prestopnik,” so odgovorili, “ga ne bi privedli k tebi.” 31“Potem ga vzemite in mu sodite po vašem zakonu!” je odgovoril Pilat. “Saj mi ne smemo nikogar umoriti,” so odgovorili. 32Tako naj bi se izpolnile Jezusove besede, s katerimi je napovedal, kako bo umrl.

33Pilat je zdaj odšel v sodno dvorano, naročil je, naj pripeljejo Jezusa ter ga je vprašal: “Ali si ti judovski kralj?” 34“Ali me sprašuješ, ker to zanima tebe, ali pa bi Judje želeli to vedeti?” je vprašal Jezus. 35“Ali sem mar jaz Jud?” je vprašal Pilat. “Voditelji tvojega ljudstva in veliki duhovniki so te privedli sem, da bi te obsodil. Kaj si torej storil?” 36Jezus je odgovoril: “Moje kraljestvo ne pripada temu svetu in se ne more primerjati z nobenim drugim kraljestvom. Če bi bil posvetni vladar, bi se moji ljudje borili zame, da ne bi prišel v roke Judom. Toda moje kraljestvo je druge vrste.” 37Tedaj ga je Pilat vprašal: “Torej si vendarle kralj?” Jezus je odgovoril: “Da, prav imaš. Kralj sem. V ta namen sem se tudi rodil. Prišel sem, da bi prinesel na svet resnico. Vsi, ki ljubijo resnico, so moji učenci.”
V izvirniku: Zato sem rojen in zato sem prišel na svet, da pričam za resnico. Vsak, kdor je od resnice, posluša moj glas.
38“Resnica? Kaj je pravzaprav resnica?” je vprašal Pilat.

Potem je odšel ven k Judom in jim dejal: “Po mojem mišljenju je ta človek nedolžen.
39Tudi letos vam bom, tako kot je navada, ob velikonočnem prazniku izpustil nekoga izmed jetnikov. Če hočete, bom izpustil tega ‘judovskega kralja’.” 40Vsi pa so glasno začeli kričati: “Ne! Ne tega! Barabo hočemo!” Baraba pa je bil upornik.

Copyright information for SlvZNZ